Prevajanje prav gotovo dojemamo kot obrt, ki omogoča medsebojno povezovanje ljudi po vsem svetu, a če na vlogo jezika kot osrednjega gradnika kulturne identitete pogledamo nekoliko širše, lahko o prevajanju kaj hitro govorimo tudi kot umetnosti, o prevajalcih pa kot o mediatorjih, umetnikih jezika. Prava vloga prevajalca tekom prevajalskega procesa je poustvariti avtorjev duh in pri tem ohraniti prvine izvirnega besedila. A tako kot sami ne moremo poznati vseh skrivnosti in zakonitosti sveta, se tudi prevajalci lahko specializirajo zgolj za določena strokovna področja prevajanja, ki jim najbolj ležijo. Pravo, ekonomija, informacijska tehnologija, tehnika, literatura predstavljajo zgolj nekaj možnih izbir. Pri dodeljevanju nalog je zato zelo pomembno izbrati primernega prevajalca. A kako izbirati? Kako se prepričati, da smo prevod zaupali pravemu prevajalcu?
Specifičnost terminologije
Šele z ustreznimi specializacijami in kvalifikacijami se prevajalec lahko uspešno spopada z zahtevno strokovno terminologijo, ki je ni moč poiskati v običajnih jezikovnih slovarjih. Predznanje prevajalcu omogoča identifikacijo specifičnih terminov ter poznavanje ustreznih virov za izbiro ustreznih pomenskih inačic v ciljnem jeziku. Samo strokovni prevajalec ve, ali je večpomenski termin v danem kontekstu običajnega ali drugotnega pomena.
Zahtevnost slednjega je še posebej razvidna pri prevajanju denimo uradnih, pravnih besedil, saj se slednja nanašajo na pravno ureditev določene države in tamkajšnje zakone. Pri prevajanju slednjega se je treba prilagajati političnemu sistemu ciljnega okolja, zato mora prevajalec obvladati tako pravno ureditev države, iz katere besedilo izhaja, kot tudi pravno ureditev tiste države, za katero prevaja besedilo.
Žargon
Vsaka industrija pozna svoj specifični jezik, žargon, izraze, ki so razumljivi zgolj ljudem, ki delujejo v določenem okolju in jih tudi sami uporabljajo pri vsakodnevni komunikaciji. Prevajalec, ki ni seznanjen z delovanjem industrije, naj bo to ekonomska, pravna, tehnološka, informacijska ali katera druga, bo težko identificiral pomen terminov, s katerimi ni predhodno seznanjen, s tem pa bo povečal možnosti priprave napačnega prevoda, ki lahko povzroči zmedo, napačno razumevanje pa tudi škodo, denimo finančno ali materialno.
Stil in slog
Vsaka industrija pozna tudi specifični slog, ki krasi pripravljene vsebine. Tehnična besedila se po slogu tako razlikujejo od marketinških, ta od pravnih ipd. Vsaka industrija se ponaša z značilnim slogom, stilom in tonom. Da bi slednje ohranili tudi v prevedenem besedilu, se je o industriji treba najprej primerno izučiti. Pri specializaciji in poglabljanju znanja prevajalci pregledajo in preberejo veliko literature z želenega področja. S tem pa ne osvojijo zgolj ustreznega znanja, marveč tudi spoznajo in ponotranjijo značilni način pisanja, ki ga krasi.
Zakaj je slednje pomembno?
Predstavljajte si, da kot strokovnjak prebirate dokument, ki je neprimerno spisan. Besedilo je nepovezano, povedi so nenavadno strukturirane in pomen je nejasen tudi po večkratnem prebiranju odstavkov. Izguba potrpljenja in dragocenega časa sta samo dve izmed posledic slabo opravljenega dela. Zato je pomembno osvojiti specifični slog industrije ter poznati njene zakonitosti. Sodni prevajalci morajo poznati pravniški jezik in pisati kot pravniki, prevajalci tehničnih besedil pa se morajo vesti kot inženirji, ki bodo ta hip zagnali najnovejši tehnološki stroj.
Specifičnost terminologije
Šele z ustreznimi specializacijami in kvalifikacijami se prevajalec lahko uspešno spopada z zahtevno strokovno terminologijo, ki je ni moč poiskati v običajnih jezikovnih slovarjih. Predznanje prevajalcu omogoča identifikacijo specifičnih terminov ter poznavanje ustreznih virov za izbiro ustreznih pomenskih inačic v ciljnem jeziku. Samo strokovni prevajalec ve, ali je večpomenski termin v danem kontekstu običajnega ali drugotnega pomena.
Zahtevnost slednjega je še posebej razvidna pri prevajanju denimo uradnih, pravnih besedil, saj se slednja nanašajo na pravno ureditev določene države in tamkajšnje zakone. Pri prevajanju slednjega se je treba prilagajati političnemu sistemu ciljnega okolja, zato mora prevajalec obvladati tako pravno ureditev države, iz katere besedilo izhaja, kot tudi pravno ureditev tiste države, za katero prevaja besedilo.
Žargon
Vsaka industrija pozna svoj specifični jezik, žargon, izraze, ki so razumljivi zgolj ljudem, ki delujejo v določenem okolju in jih tudi sami uporabljajo pri vsakodnevni komunikaciji. Prevajalec, ki ni seznanjen z delovanjem industrije, naj bo to ekonomska, pravna, tehnološka, informacijska ali katera druga, bo težko identificiral pomen terminov, s katerimi ni predhodno seznanjen, s tem pa bo povečal možnosti priprave napačnega prevoda, ki lahko povzroči zmedo, napačno razumevanje pa tudi škodo, denimo finančno ali materialno.
Stil in slog
Vsaka industrija pozna tudi specifični slog, ki krasi pripravljene vsebine. Tehnična besedila se po slogu tako razlikujejo od marketinških, ta od pravnih ipd. Vsaka industrija se ponaša z značilnim slogom, stilom in tonom. Da bi slednje ohranili tudi v prevedenem besedilu, se je o industriji treba najprej primerno izučiti. Pri specializaciji in poglabljanju znanja prevajalci pregledajo in preberejo veliko literature z želenega področja. S tem pa ne osvojijo zgolj ustreznega znanja, marveč tudi spoznajo in ponotranjijo značilni način pisanja, ki ga krasi.
Zakaj je slednje pomembno?
Predstavljajte si, da kot strokovnjak prebirate dokument, ki je neprimerno spisan. Besedilo je nepovezano, povedi so nenavadno strukturirane in pomen je nejasen tudi po večkratnem prebiranju odstavkov. Izguba potrpljenja in dragocenega časa sta samo dve izmed posledic slabo opravljenega dela. Zato je pomembno osvojiti specifični slog industrije ter poznati njene zakonitosti. Sodni prevajalci morajo poznati pravniški jezik in pisati kot pravniki, prevajalci tehničnih besedil pa se morajo vesti kot inženirji, ki bodo ta hip zagnali najnovejši tehnološki stroj.
